Hvers vegna tókuš žiš Guš frį okkur?

     Hér fyrir nešan er grein sem skrifuš var af ķslenskri konu og birtist ķ tķmaritinu Aftureldingu 1. mai 1965. Į žessi grein fullvel upp į pallboršiš hjį fólki ķ dag vegna žess aš margt sem greinarhöfundur talar um į vel viš okkar tķma. En žaš er tengt kristilegu uppeldi ęsku landsins og aš dregiš hefur veriš śr kristnifręšikennslu og kristinni innrętingu ķ grunnskólum landsins.

    Vandamįl ęskunnar ķ landi okkar er lżšum Ijóst. Žaš er sorglegt, aš svo gullmyndarlegur ęskulżšur, sem ķslenzk ęska er, skuli vera svo rótlaus og reikandi, sem raun ber vitni. En sjįlfrar orsakarinnar er ekki aš leita hjį hinum ungu, heldur hvernig bśiš er ķ pottinn fyrir žį ķ heimilunum og skólunum. Flest ķslenzk heimili ķ dag, eru gušvana heimili. Žegar skólarnir taka svo viš žessum hįlfžroskušu unglingum, sem ekki hafa heyrt talaš um Guš ķ heimilum sķnum, nema žį helzt į žann veg, aš einlęg Gušs trś, eša persónuleg trśarreynsla hefur veriš gerš hlęgileg, žį verša žeir eins og rótlaus blóm, sem stormurinn hrekur til og frį.

    Svo koma framhaldsskólarnir, sem viršast vinna markvisst aš žvķ aš taka Guš frį nemendunum. Ofan į žetta koma svo bókmenntirnar og śtvarpiš. Allt saman leggst į sömu sveif, aš ręna trśnni frį hinum ungu.

    Ungir menn, myndarlegir dragast upp ķ fangelsum žessa lands. Mér hefur veriš sagt, aš žeir skipti hundrušum, sem gangi lausir, sem mįlefnalega hefšu žó žurft aš vera undir lįs komnir, en fangelsin eru full fyrir. Ég veit mörg dęmi žess, aš žegar žessir óhamingjusömu menn hafa talaš viš žann undir fjögur augu, sem žeir bera trśnaš til, hafa žeir jįtaš, aš öll barns- og unglingsįrin hafi lišiš svo fram, aš aldrei hafi žeim veriš bent į žaš, aš trśin į Guš geti gefiš ungum manni kjölfestu.

    Er žetta satt, sem hér stendur?" sagši einn af žessum óhamingjusömu mönnum, viš žann sem žetta ritar nś fyrir stuttu, žegar hann benti į vissa ritningargrein, sem hann hafši undirstrikaš meš raušum blżanti, rétt įšur en ég kom, en hann hafši bešiš mig aš koma til sķn, eftir aš hann hafši fengiš leyfi yfirvalda til žess. Ritngargreinin, sem hann hafši strikaš undir, var um fyrirgefandi nįš Gušs ķ Jesś Kristi. Ég spurši hann, hvort hann hefši aldrei heyrt talaš um žaš, žegar hann var barn og unglingur, aš Guš vęri miskunnsamur og kęrleiksrķkur, eins og žessi ritningargrein talaši um. „Nei," sagši hann, um leiš og žungt andvarp sté frį brjósti hans. Vęri žetta bara einstakt dęmi, fyndist mér aš hęgt vęri aš bera žaš, en žaš er ekki eitt, žau eru žśsund og aftur žśsund svona dęmi ķ žjóšfélagi okkar og žaš frį heimilum, sem viš mundum ekki trśa, ef viš rękjum okkur ekki į hina köldu stašreynd.

    Žaš var alveg eins og žaš hefši getaš veriš rödd einhvers unga mannsins eša stślkunnar ķ röšum okkar óhamingjusömu ķslenzku ęsku, sem gat aš lķta ķ „Göteborgsposten" nś fyrir stuttu. Hróp ungu stślkunnar, sem skrifar žaš, er eins og rödd ķ eyšimörku. Unga stślkan beinir sķnum sįrbeittu oršum til žeirra, sem bera įbyrgš į uppeldi ęskunnar žar ķ landi. Viš leyfum okkur aš taka žaš upp, hér į eftir, sem hśn segir:

    „Žiš kvartiš yfir hjįgušadżrkun okkar ęskufólks. Ykkur finnst hśn vera hręšileg. Og žaš er hśn lķklega. Žiš segist ekki geta skiliš, hvers vegna viš ungar stślkur, grįtum og ępum, žegar viš sjįum „Bķtlana" til dęmis! Viš skiljum undrun ykkar yfir žessu, aš vissu marki, žvķ aš viš viljum žetta ekki, innst inni. Allt fyrir žaš getum viš ekki śtskżrt, hvers vegna viš gerum žetta. En eitt er vķst, aš žiš hafiš ekki gefiš okkur neitt betra. Žiš hafiš gert allt til žess, aš taka frį okkur žann Guš, sem viš trśšum į, žegar viš vorum börn. Žiš fękkiš kennslustundum ķ kristnum fręšum, og takiš burtu morgunbęnirnar ķ skólunum. Žaš eruš žiš, sem framleišiš og flytjiš inn ķ landiš hinar sóšalegu kvikmyndir og skrifiš hinar saurugu ritsmķšar ķ blöš og sorprit. Žiš, sem ęttuš žó aš vera fyrirmynd okkar. Žaš eruš žiš, sem beriš įbyrgšina į žvķ aš eggja ķmyndun okkar, aš kynlķfiš sé žaš eina, sem veiti ęskunni hamingju. Žiš hafiš skapaš žann heim, sem viš eigum aš alast upp ķ, til žess aš verša menn og konur, sem dreymir um aš lifa hamingjusömu lķfi. En komi žaš svo fyrir okkur, aš viš förum afleišis ķ lķfinu, er allri skuldinni skellt į okkur — ęskufólkiš.

    Viš viljum ekki kvarta yfir žjóšfélaginu ķ heild, heldur yfir žeim mönnum sem bera įbyrgšina į žvķ, hvernig komiš er. Hvers vegna getiš žiš ekki skiliš žaš, aš žiš eruš samtķšarmenn okkar? Hvers vegna getiš žiš ekki skiliš žaš, aš žiš hafiš fariš rangt aš žegar um uppeldi okkar er aš ręša?

    Viš viljum ekki eyša lķfi okkar ķ tómleika.   Viš viljum lifa hreinu lķfi sem hefur įkvešiš og fast markmiš. En viš getum žaš ekki, vegna žess aš viš eigum engan grundvöll til aš byggja lķf okkar į. Hvers vegna tókuš žiš frį okkur fyrirmyndina og velsęmiš? Hvers vegna uršum viš aš tilbišja unga menn, meš langt hįr, sem ekkert hafa aš gefa okkur? Hvers vegna tókuš žiš Guš frį okkur, sem viš lęršum aš elska ķ sunnudagaskólanum?

Pella.

 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband